Torej, nervoza je na višku. Prav ko se odpravljam čez lužo, pa jo imamo tudi pri nas. Prašičjo gripo namreč. Moja zdravnica mi je sicer rekla, brez panike, ampak prepričati je treba še mojo mamo. Mama, kot vse mame, pač skrbi.
Sicer pa imam, kot vedno, tremo pred potovanjem. Strah pred letenjem sem nekako premagal, ampak na živce mi gre posedanje po letališčih. V Munchenu skoraj pet ur, v Čikagu pet ur, ko pa končno pridem v Austin bo že polnoči in še ne vem kako bom prišel do mesta. Poleg tega mi je Adria skenslala polet in me prestavila na jutranjo uro. Tako moram biti na Brniku že ob šesti uri. Ko sem to povedal našemu šoferju, ga je skoraj kap. Ampak je obljubil, da me bo pravočasno pobral.
Kakorkoli, v torek, še skoraj ponoči odpotujem v osrčje Teksasa in se vrnem četrtega julija.
Ni komentarjev:
Objavite komentar