Čisto iznenada sem ugotovil, da poznam kar nekaj deklet z imenom Sonja. Sonja iz Oxforda, s katero sva se, še preden sva se osebno spoznala, preko mejla pošteno sporekla okoli afriških ideogramov. Pa Sonja iz Krškega, ki sem jo spoznal na poti okoli Anapurn. Pa Sonja z Reke, ki je hodila nekaj let za mano na arhitekturo. Pa Sonja iz Bostona, ki sem jo nedavno srečal v Austinu.
Pa mi piše bostonska Sonja, da je bila na plaži. Halo! Kako prosim? V Bostonu pa plaža! Vedno se mi je zdelo, da velika mesta nimajo plaž. Pustimo vnemar Pariz, kjer poleti ob Seni nasipavajo mivko. Pa Berlin, kjer počno nekaj podobnega. Da o Copacabani ne govorimo.
Potem pa se spomnim, da sem se pred leti v New Yorku s podzemeljsko peljal na Coney Island. Dobro uro daleč, da je pol poti vožnja že na površini. In potem milje dolga peščena plaža z lesenim pomolom segajočim v ocean. V drugi polovici devetnajstega stoletja, ko so Newyorčani odkrili ta otok, ki je v resnici polotok, so sem hodili bogataši. Danes pa Latinosi in Kitajci, ki s pomola lovijo rakovice za večerjo. Poleg je še zabaviščni park, ki so ga že skoraj podrli, danes pa ga spet obnavljajo. Privoščil sem si tudi znamenite Nathanove hrenovke, v lokalu, ki tu stoji že od leta 1916.
Gornja slika je bila seveda posneta v Brooklynu, na obali Vzhodne reke, poleti 2001.
Ni komentarjev:
Objavite komentar